Skupina goji izključno lagodno idejo o tem, da je glasba narejena predvsem za sprostitev. Glasba kot gesta zahteva od poslušalca pozornost, ki je pozornost do nje same kot tudi pozornost poslušalca do samega sebe. Zaradi pozornosti poslušalec postaja odprt do neke razlike, ki je najprej glasba sama kot artikulacija posebnega položaja biti-v-svetu oz. eks-istence, vendar pa ga glasba kot refleksija vrača/obrača tudi k njemu samemu, kar pomeni, da glasbeni material kot sedimentirani duh ni zgolj neka opazovana danost kot zunanjost, do katere se lahko poslušalec bodisi opredeli bodisi ne.Pinja temu sledi zvesto in brez vprašanj.
